POSVET POMURJE 2030

POMURJE 2030: NEBO NAJ BO NAŠA MEJA

POSVET POMURJE 2030

Pomurje 2030: projekcija prebivalstva po naravni rasti kaže na izrazito zmanjševanje prebivalstva. Po drugi strani se pričakovano trajanje življenja podaljšuje. Katere spremembe in rešitve zahteva spremenjena starostna struktura? Na občinskem nivoju, v zdravstvu, gospodarstvu, šolstvu, kmetijstvu, itd? Kateri dodatni izzivi nas čakajo v Pomurju v novi razvojni perspektivi EU do leta 2030 (gospodarstvo temelječe na znanju)? Kako se bomo spopadali z okoljskimi in klimatskimi vprašanji v naši regiji? Na ta in še mnoga druga vprašaja bomo iskali odgovore na posvetu: Pomurje do leta 2030.

Pogledali si bomo mednarodne dokumente katerih podpisnica je tudi Republika Slovenija. Na svetovni ravni, vzbuja posebno pozornost AGENDA 2030 za trajnostni razvoj na uravnotežen način povezuje tri dimenzije trajnostnega razvoja – ekonomsko, socialno in okoljsko. Prepleta jih skozi 17 ciljev trajnostnega razvoja, ki jih bo potrebno uresničiti do leta 2030. Pomembna značilnost nove agende je univerzalnost. Ob upoštevanju nacionalnih okoliščin bodo njene cilje uresničevale vse države sveta, tako države v razvoju kot tudi razvite države. Dotaknili se bomo tudi Rimske izjave.

KOMU JE POSVET NAMENJEN?

Posvet je namenjen vsem vodstvenim in strokovnim delavcem v javnem sektorju, občinah, gospodarskem sektorju, socialnem sektorju, pripravljavcem razvojnih dokumentov in vsem tistim, ki jih zanima prihodnji razvoj Pomurja.

PREDAVATELJI

Vlasta Vodeb, univ. dipl. soc. kult. in fil. je zaposlena pri Urbanističnem inštitutu Slovenije. Ukvarja z demografskimi vprašanji, z enakimi možnostmi v prostorskem načrtovanju in drugimi temami.

mag. Marijana Bednaš, univ.dipl.ekon, namestnica direktorja Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Vodi in koordinira delo, povezano s spremljanjem tekočih gospodarskih gibanj, pripravo pomladanske in jesenske napovedi, analizo ekonomskih politik ter usklajevanjem makroekonomskih in strukturnih politik v okviru EU.

Darijo Ilić, univ. dipl. inž. zoot., znanstveno in strokovne se ukvarja z varstvom okolja, posebej z varovanjem in zaščito voda. Z razvojnimi vprašanji in razvojnimi projekti se ukvarja že več kot 10 let.

vabilo in prijavnica

SEMINAR VARSTVO NARAVE – AGENDE ZA TRAJNOSTI RAZVOJ 2030 – OKOLJSKI VIDIK DUŠIKOVIH IN FOSFORJEVIH SPOJIN V NARAVNEM OKOLJU

Vse ki vas zanima varstvo narave, posebej varstvo in zaščita voda, vabim na strokovni seminar, ki bo potekal 22. junija 2017 v Ljubljani.

Na strokovnem seminarju se bomo osredotočili na problematiko s področja varstva in zaščite voda v luči Agende za trajnosti razvoj 2030 – okoljski vidik dušikovih in fosforjevih spojin v naravnem okolju, posledice obremenjevanja in onesnaževanja voda z dušikovi in fosforjevimi spojinami.

Delavnica je namenjena strokovnim osebam s področja okolja in prostora, strokovnim osebam s področja kmetijstva, županom, direktorjem občinskih uprav, direktorjem javnih podjetij, odgovornim osebam za pitno vodo, prostorskim načrtovalcem, upravnim enotam in vsem, ki jih tematika zanima.

Predaval bo dr. Darijo Ilić, ki se strokovno in znanstveno ukvarja z varstvom okolja že več kot 20 let, v zadnjih 10 letih je njegovo delo bilo osredotočeno na varstvo voda.

VSEBINA:

  1. Zakonodaja: pregledali bomo Zakon o varstvu okolja, Zakon o vodah, ter si pogledali kaj nam prinaša Agenda za trajnostni razvoj 2030
  2. Antropogeni viri dušika in njihov vpliv na okolje in zdravje ljudi (točkovno, difuzno obremenjevanje, pristopi k zaščiti voda pred onesnaženjem, pregled okoljskih tehnologij za odstranjevanje dušika – biološke, kemijske in fizikalne metode)
  3. Se zavedamo, da je fosfor eden največjih omejitvenih dejavnikov razvoja prihodnost? Globalni problem onesnaževanja fosforja! Evtrofikacija s fosforjevimi spojinami!

Za prijav na seminar klikni: vabilo in prijavnica.

Vljudno vabljeni vsi zainteresirani.

POT OB MURI

Prekrasen sončni dan sem izkoristil za nekaj rekreacije, v času sinovega treninga. Vsakokraten tek ob Muri je zanesljivo polnjenje baterij. Tako mirno. Murino šumenje in veselo zgodnje-spomladansko žvrgolenje ptic sprošča in pomirja.

Mura

Tako spokojno in prazno. Včasih srečam kakega kasača, včasih sprehajalca, ponavadi ni nikogar. Ob Muri, v bližini Radencev, je čudovita urejena pot za sprehajalce, pohodnike, tekače in tudi kolesarje, Po treningu ali tudi med hojo se je priporočljivo usesti na kak štor ali podrto drevo in prisluhniti. Če dobro poslušaš lahko, lahko slišiš sebe :).

Obrežje Mure je življenjski prostor za številne živalske vrste

SOBOTA – DAN ZA SPROŠČANJE

Danes je bil en sproščujoč dan, ki smo ga v glavnem preživeli ob kuhinjskih opravilih. Redki so dnevi, ko smo vsi doma. Saj so zmeraj treningi, tekmovanja, itd. Danes smo praznili zaloge. Trudimo se biti čim bolj samooskrbni kar se zelenjave in sadja tiče. Leto 2016 je bilo glede zelenjave odlično. Še zdaj se marsikaj najde na vrtu (npr. por, poganja že prvi petršilj…), da o zamrzovalniku niti ne govorim. Danes smo si pripravili juho iz bučk s pirinimi vlivanci s petršiljem in baziliko. Odlična juha, bogata na vlakninah in tudi beljakovinah (za vlivance smo uporabili beljake, ki so bili kasneje višek pri pripravi krofov).

Juha iz bučk s pirinimi vlivanci

Glavna jed so bili piščančji fileji, ki so bili nekaj ur v marinadi s česnom in kurkumo, ter v rožmarinovi srajčki. Druga glavna jed so bili šapinjoni polnjeni s pestom iz česna in različnih začimb. Kot priloga pa krompir s stročjim fižolom in čebulo s timijanom, vse skupaj zapečeno na kokosovem olju v pečici. Zraven smo smo postregli še vloženo zelenjavo (kumare, papriko,….).

Piščančji file s polnjenimi gobicami in timijanovim krompirjem s stročjim fižolom in čebulo

Popoldan smo se pozabavali še s krofi, ki so zmeraj rizična sladica, saj hitro gre kaj narobe, predvsem kar se temperature sestavin tiče…. Pripravimo jih po tradicionalnem receptu moje stare mame.

Otroci jih obožujejo

 

TO SMO, OD KOD IZVIRAMO

Prepotoval sem kar nekaj sveta in zelo hitro sem ugotovil, da je Slovenija raj na zemlji. Ne samo zardi svojih izjemnih naravnih danostih, temveč zaradi ljudi, ki tu živimo. Vsaka subregija ima svoje naravne značilnosti, ki so izoblikovale družbene posebnosti posameznih krajev. Moje Goričko je še posebej posebno :). Težka zgodovina, ki dolga stoletja ni bila naklonjena tem krajem, je izoblikovala ponižnega in ubogljivega človeka, ki je zmeraj bil skromen in radodaren. Ta značilnost daje Goričkemu še posebno privlačnost.

Je pa dejstvo, da je demografska struktura prebivalstva alarmantna, saj kaže na izumiranje Goričancev. Ker je Goričko marginalna obmejna subregija, bi morale na državni ravni utripati vse rdeče luči. Naša vzhodna soseda načrtno naseljuje mlade družine na naši vzhodni meji, mi pa izumiramo. V zadnjih 15 letih se je število prebivalcev na Goričkem močno zmanjšalo (približno za tretjino), še večje bo pa po vseh demografskih analizah zmanjšanje v naslednjih 10 letih. Podobno se dogaja v vseh marginalnih regijah v Sloveniji.

Posledica tega je ekonomska neenakost v primerjavi z osrednjeslovensko regijo, ki se je v zadnjih letih samo povečala. Lokalne skupnosti so prešibke, da bi vlagale v razvoj gospodarske dejavnosti, drugih akterjev pa ne tej ravni skoraj ni. Lokalne skupnosti pa vendarle lahko doprinesejo nekaj z uveljavljanjem “IN-HOUSE” naročil, saj na tak način vsaj nekaj denarja ostane doma.